Ameriški portal Axios je objavil zemljevid devetih držav, ki jim je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tekom svojega mandata grozil z morebitnimi vojaškimi akcijami. Te grožnje so po poročanju portala povzročile povišano stanje pripravljenosti po svetu. V objavi so bile tudi razložene motivacije oziroma razlogi, zakaj so bile te države predmet Trumpovih groženj. Axiosova analiza izpostavlja, da je Trumpovo obdobje zaznamovalo nestanovitnost v mednarodnih odnosih, saj je s svojo retoriko in politiko večkrat namigoval na uporabo vojaške sile proti državam, ki jih je obravnaval kot grožnje ali nasprotnike ameriškim interesom. Objavljeni zemljevid in spremljajoča razlaga sta poskušala ponuditi celovit pregled teh groženj in morebitnih geostrateških ter ekonomskih interesov, ki so jih spodbujali. Čeprav v besedilu niso podrobno navedene posamezne države, ki so se znašle na Trumpovem seznamu, Axiosova publikacija služi kot dokumentacija specifičnega obdobja ameriške zunanje politike in njenega vpliva na globalno varnostno arhitekturo. S tem se poudarja pomen razumevanja retorike in dejanj voditeljev na mednarodnem parketu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ruske varnostne službe so 8. januarja poročale o zajetju treh ukrajinskih vojakov v Sumski oblasti. Med njimi je bil tudi pripadnik 253. samostojnega jurišnega polka »Arey«, ki je bil predhodno vpleten v invazijo na Kursko oblast. Po navedbah ruskih virov, polk »Arey« trpi velike izgube na fronti, kar naj bi bil eden izmed dejavnikov za zajetje vojakov. Ta dogodek se umešča v širši kontekst spopadov med Rusijo in Ukrajino. Julija 2025 so se vrstile intenzivne vojaške operacije, kjer je Rusija poročala o uničenju ukrajinskih ciljev in elektronskih sistemov v Donecki oblasti, medtem ko je Ukrajina poročala o znatnih ruskih vojaških izgubah. Prav tako so ruske sile poročale o nočnih napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Zajetje teh vojakov v Sumski oblasti poudarja nadaljevanje konflikta in taktične operacije, ki potekajo vzdolž celotne frontne črte. Nemški general je julija 2025 pozival k napadom na ruska vojaška oporišča, kar nakazuje na širšo mednarodno dinamiko in podporo Ukrajini, medtem ko je Nemčija napovedala tudi dodatna »sredstva vpliva« za Ukrajino. To kaže na nadaljnjo eskalacijo konflikta in posredno vpletenost zahodnih držav. Zajetje vojakov tako ni osamljen dogodek, temveč del kompleksnejšega in dolgotrajnega konflikta.

Ameriška raziskovalna organizacija »Arhiv nacionalne varnosti« je objavila razkrite stenograme pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim. Ti pogovori so potekali tik pred invazijo ZDA na Irak in razkrivajo vpliv ameriške intervencije na sodelovanje med državama. Iz dokumentov je razvidno, da je George Bush mlajši Putinu tožil o protiameriškem razpoloženju v Parizu, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih pred vojno v Iraku. Ta razkritja osvetljujejo diplomatska ozadja in zaskrbljenosti, ki so jih voditelji delili v kritičnem obdobju, kar je pomembno za razumevanje poznejših dogodkov in odnosov med državami. Objavljeni dokumenti tako omogočajo vpogled v ključne pogovore, ki so se odvijali na najvišji politični ravni in so predhodili eni najpomembnejših geostrateških odločitev v začetku 21. stoletja. Razkritje teh pogovorov je pomembno za zgodovinarje in analitike mednarodnih odnosov, saj ponuja dodatne informacije o diplomatskih zapletih in pogajanjih, ki so vplivala na globalno politiko.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da je v ameriškem napadu, v katerem naj bi bil ujet predsednik Nicolas Maduro v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Po njegovih besedah sta bila v napadu ranjena tudi Maduro in njegova žena.

Administracija nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza odredila umik države iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb. Bela hiša je sporočila, da te organizacije in pogodbe "ne služijo več ameriškim interesom". Med njimi je 31 organizacij povezanih z Združenimi narodi, kar vključuje Ustanovni odbor Združenih narodov za populacijo (UNFPA) in Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Najbolj simboličen med umiki je odstop od UNFCCC, ki predstavlja temeljno arhitekturo globalne podnebne diplomacije, vključno s Konferencami pogodbenic (COP), Pariškim sporazumom in mehanizmi financiranja. UNFCCC je bila ustanovna pogodba za vse mednarodne podnebne sporazume, sprejeta leta 1992 na Vrhu Zemlje v Riu. V okviru te konvencije je bil podpisan tudi Pariški sporazum iz leta 2015, ki so ga Združene države Amerike zapustile že med prvim mandatom Donalda Trumpa in ga ponovno zapustile ob njegovi vrnitvi v Belo hišo pred letom dni. Umik iz teh organizacij pomeni nadaljnje oddaljevanje Združenih držav Amerike od globalnega sodelovanja, še posebej na področju podnebnih sprememb. Med prizadetimi organizacijami so tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) in Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD). To dejanje je del širše politike "Amerika najprej", ki jo zagovarja Donald Trump, in odraža prepričanje, da globalne iniciative ne prinašajo zadostnih koristi nacionalnim interesom Združenih držav Amerike.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa naj bi razvijala načrt za dolgoročni nadzor nad venezuelsko nafto, kar bi po njenih ocenah omogočilo znižanje cen surove nafte na svetovnem trgu na približno 50 dolarjev za barel. Washington naj bi s tem "zelo ugodno" obnovil Bolivarsko republiko. Ta strategija poudarja pomemben gospodarski in geopolitični interes Združenih držav Amerike v venezuelskem naftnem sektorju. Načrtovano znižanje cen nafte bi imelo obsežne posledice za svetovne trge, saj bi se stabilizirale cene energentov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarstva po svetu. Vendar pa takšen nadzor nad suverenimi viri druge države odpira vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti, še posebej glede na nestabilne politične razmere v Venezueli. Predlagana strategija Združenih držav Amerike nakazuje na proaktivno vlogo pri oblikovanju globalnih naftnih cen in vplivanju na regionalno politično stabilnost. Čeprav se ta načrt nanaša na preteklo administracijo, koncept nadzora nad ključnimi naftnimi viri ostaja relevanten v sodobni geopolitiki. Takšni ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice za odnose med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko ter za globalno energetsko varnost. Poudarja se potreba po diplomatskem reševanju sporov in spoštovanju suverenosti držav, tudi kadar so v igri pomembni gospodarski interesi.

Venezuelanski notranji minister je sporočil, da je med ameriškim napadom na Caracas, katerega cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores, umrlo 100 ljudi. Minister je dodal, da sta bila Maduro in njegova žena ranjena med zajetjem, ki so ga izvedle ameriške sile 3. januarja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno spregovoril o prihodnjih dobičkih od prodaje venezuelske nafte, pri čemer je omenil podrobnosti domnevnega dogovora, ki bi Venezueli omogočal nakup izključno ameriških kmetijskih proizvodov in zdravil. Te izjave prihajajo le nekaj dni po domnevnem ameriškem napadu na Venezuelo, ki ga Združene države Amerike utemeljujejo z bojem proti drogam. Venezuela medtem poroča o povišanem številu žrtev, ki naj bi preseglo sto, in žaluje za pokopanimi v Caracasu. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je po poročanju Trumpova administracija že prevzela nadzor nad naftno industrijo države, medtem ko se predsednik Nicolás Maduro, ki je bil aretiran in prepeljan v ZDA, izreka za nedolžnega na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela, preko svoje začasne predsednice, ostro zavrača trditve o tujem nadzoru nad državo, poudarja suverenost in neodvisnost, kljub dejanjem ZDA in Trumpovim načrtom za obnovo venezuelske naftne industrije po Madurjevi aretaciji.

Venezuela in Združene države Amerike so se v začetku januarja 2025 pogajale o prodaji nafte, kar bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte in odnose med državama. Državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je potrdilo pogajanja z Washingtonom o obsegu prodaje nafte, kar kaže na morebitno selektivno omilitev sankcij, ki bi venezuelski nafti omogočila vrnitev na svetovne trge. To nadaljevanje dialoga in morebitno sproščanje trgovine z nafto sledi predhodnim aktivnostim, kot je dovoljenje za raziskovanje nafte, ki ga je Chevron pridobil julija 2025, kar nakazuje na postopno normalizacijo odnosov na področju energetike, kljub geopolitičnim napetostim. Sekretar za energijo ZDA, Chris Wright, je poudaril, da bodo Združene države Amerike nadzorovale prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas in prihodke od teh transakcij deponirale na račune, ki jih bo upravljal Washington. Ta poteza vzbuja pomisleke o suverenosti Venezuele nad lastnimi naravnimi viri in nakazuje na močan vpliv ZDA na venezuelsko naftno industrijo. Prav tako kaže na prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi stabilizirale naftni trg in morda zmanjšale odvisnost od drugih virov nafte. Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, pričakovanja glede povečane ponudbe venezuelske nafte že vplivajo na svetovne cene. Morebitna odprava sankcij bi lahko dolgoročno prinesla koristi obema stranema, saj bi Venezuela pridobila prepotrebne prihodke, ZDA pa bi si zagotovile dodaten vir nafte. Vendar pa so pogoji, pod katerimi bodo te transakcije potekale, ključni za določitev vpliva na venezuelsko gospodarstvo in politično stabilnost v regiji.

Administracija predsednika Trumpa si je prizadevala uveljaviti nadzor nad venezuelsko nafto z zasegom dveh sankcioniranih tankerjev, ki sta prevažala nafto, ter napovedala načrte za rahljanje nekaterih sankcij. Ministrstvo za energijo ZDA je nakazalo, da bo selektivno odstranilo sankcije, da bi omogočilo dobavo in prodajo venezuelske nafte na svetovnih trgih. Namen teh ukrepov je omogočiti rafinerijam na obali Mehiškega zaliva dostop do velikih zalog težke nafte v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je z izvršnim ukazom odredil umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, ker jih njegova administracija ocenjuje kot neučinkovite in neskladne z ameriškimi interesi.

Donald Trump je napovedal, da bi lahko ameriško nadzorstvo nad Venezuelo trajalo več let. Izjavil je, da bo Venezuela z zaslužkom od nafte kupovala izključno ameriške izdelke.

Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je poročal, da je v napadu, ki naj bi ga izvedle Združene države Amerike v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Med operacijo naj bi bili ranjeni tudi odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores. Po besedah Cabella, ki je to izjavil v svoji tedenski oddaji na državni televiziji, je imela Floresova travmatično poškodbo glave in udarec po telesu, Maduro pa je bil ranjen v nogo, vendar si oba poškodovana uspešno opomogelujeta. Cabello je poudaril, da je bil napad na državo strašen. Venezuelske oborožene sile so objavile videoposnetke pogrebov ubitih vojakov, ki prikazujejo družinske člane v solzah, krste, prekrite z venezuelskimi zastavami, in govori, ki so poveličevali pogum in zvestobo padlih vojakov. Delcy Rodríguez, ki začasno opravlja dolžnost predsednice Venezuele, je izjavila, da so odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike doživeli madež, kakršnega v zgodovini države še ni bilo. Po prisegi pred nacionalno skupščino v ponedeljek je razglasila sedem dni žalovanja v spomin na žrtve. Rodríguezova je kljub temu poudarila, da trgovinska izmenjava z Združenimi državami Amerike ni nič izrednega ali nenormalnega, kar kaže na to, da se kljub političnim in vojaškim incidentom določene ekonomske vezi ohranjajo. Dogajanje kaže na visoke napetosti med državama in resne posledice za prebivalstvo Venezuele.

Donald Trump je podpisal odlok o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb, ki po mnenju Bele hiše ne služijo več ameriškim interesom. Med organizacijami je 31 povezanih z Združenimi narodi, vključno s strukturami za utrjevanje miru.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je poudaril, da je Tajvan suverena in neodvisna država, ki ne potrebuje dodatne razglasitve neodvisnosti. Njegovo izjavo je podkrepila tudi trditev, da čezmejni pritisk kitajske vlade na tajvansko ljudstvo dokazuje, da javna oblast Ljudske republike Kitajske ne seže na Tajvan in da Tajvan ni del Ljudske republike Kitajske. Lai Ching-te je to izjavil ob zaključni slovesnosti 62. tečaja preiskovalnega urada Ministrstva za pravosodje, kjer je med drugim opozoril tudi na resne grožnje, ki jih predstavljajo sovražne sile iz tujine, in napovedal vmešavanje Kitajske v vsake prihodnje volitve. Zato je direktorju preiskovalnega urada Chen Bai-lijju naročil, naj to obravnava kot prednostno nalogo in okrepijo prizadevanja za boj proti združevanju, infiltraciji in priključitvi. Predsednik je poudaril, da brez suverenosti Tajvan izgubi vse in brez demokracije izgubi svoj obstoj. Lai Ching-te je pred mesecem dni na forumu »Zapuščina svobodne Kitajske in preizkus sodobne demokracije« že dejal, da je ohranitev imena »Republika Kitajska« koristna za združevanje tajvanske družbe, saj je Tajvan že suverena država. Od takrat je Kitajska na seznam »trdovratnih zagovornikov neodvisnosti Tajvana« dodala nove uradnike, med njimi ministra za notranje zadeve Liu Shih-fanga in ministra za izobraževanje Cheng Ying-jao. Tudi tožilci, ki so obravnavali primere nacionalne varnosti, so bili označeni kot »pomočniki in izvajalci neodvisnosti Tajvana« in bodo doživljenjsko preganjani. Tiskovni predstavnik Sveta za celinske zadeve Liang Wen-chieh je ob tem dejal, da morajo javni uslužbenci braniti Republiko Kitajsko. ZDA medtem že od leta 2025 s pomočjo uvoznih dajatev pobirajo milijarde dolarjev, Trump pa je napovedal »deljenje dela« tega dobička. Tajvan je ključen v svetovni proizvodnji čipov, kar dodatno poudarja njegovo strateško pomembnost v globalnem gospodarstvu. Ta gospodarska in politična dinamika prispeva k napetostim v regiji, kjer Kitajska poskuša uveljaviti svoj vpliv na Tajvan. Lai Ching-tejeve izjave in ukrepi tako odražajo odločenost Tajvana, da ohrani svojo suverenost in se zoperstavi kitajskemu pritisku, kar je ključno za stabilnost v vzhodnoazijski regiji in globalno tehnološko industrijo.

Po telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom je kolumbijski predsednik Gustavo Petro na družbenem omrežju X objavil fotografijo jaguarja in orla, ki simbolizirata Kolumbijo in ZDA. Petro naj bi Trumpa opozoril tudi na nevarnost tretje svetovne vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoj ton glede kolumbijskega kolega Gustava Petra. Po prijateljskem telefonskem pogovoru ga je povabil na srečanje v Belo hišo.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Danska premierka je Združene države Amerike opozorila, da bi vojaško posredovanje proti Grenlandiji, samoupravnemu ozemlju v povezavi z Dansko in s tem zvezo NATO, razdrlo zavezništvo in celoten mednarodni red. To opozorilo je prišlo po tem, ko je nekdanji predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Njegova ponovna fiksacija na okupacijo Grenlandije, vključno z namigi o uporabi vojaške sile, je bila ostro kritizirana, saj bi takšno dejanje ogrozilo desetletja ameriškega vodenja globalnega reda in spodkopalo zavezništva, ki so po drugi svetovni vojni utrdila ameriško vojaško, gospodarsko in diplomatsko prevlado. Kritika je bila izražena tudi na televiziji MSNBC, kjer je voditelj Joe Scarborough Trumpovo idejo označil za "norost" in opozoril, da bi to uničilo mednarodno stabilnost. Navedel je tudi kritike časopisa Wall Street Journal, ki so poudarile, da bi že samo razmišljanje o invaziji na zaveznika v Natu oslabilo ključna zavezništva. Scarborough je obsodil bogataše in zagovornike administracije, ki podpirajo to, kar je opisal kot imperialistične fantazije iz 19. stoletja, medtem ko Kitajska hitro napreduje na svetovnem odru. To se dogaja v času, ko se zveza NATO že tako ali tako spopada z izzivi, kot je domnevna premoč Rusije v proizvodnji streliva in opozorila o potencialni vojni s Kitajsko in Rusijo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja enotnosti in stabilnosti znotraj zavezništva. Ameriško odprto grožnjo prevzema Grenlandije, ki je povezana z Dansko in s tem del zveze NATO, ustvarja krizo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za mednarodno varnost in stabilnost. Glede na nedavna opozorila o vojaški premoči Rusije in pripravah Nata na morebitne konflikte s Kitajsko in Rusijo, bi kakršnokoli dejanje, ki bi oslabilo kohezijo zavezništva, pomenilo resno grožnjo. Opozorila iz Danske so jasen signal, da se takšna dejanja ne bodo tolerirala in da bi imela uničujoče posledice za vsa vpletena.</n>

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Potem ko je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in pridržan v New Yorku, je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump izjavil, da bodo ZDA začasno prevzele vodenje Venezuele. Trumpova administracija napoveduje aktivno vlogo pri vzpostavljanju nove oblasti in sprejemanju ključnih odločitev o prihodnosti Venezuele. Aretacija Madura in prevzem nadzora sta se zgodila po tem, ko so ZDA izvedle letalske napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Predsednik Trump je v intervjuju za The New York Times poudaril, da bo "samo čas pokazal", kako dolgo bodo Združene države Amerike nadzorovale državo. Dodal je, da se ZDA "zelo dobro razumejo" z začasno vlado Delcy Rodríguez. Kljub aretaciji Madura in ameriškemu posredovanju je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Mednarodna skupnost in pravni strokovnjaki se spopadajo z vprašanji zakonitosti, praktičnosti in morale takšne spremembe režima. Pred tem so ZDA omilile sankcije proti Venezueli, kar je podjetju Chevron omogočilo ponoven začetek omejenega delovanja v naftnem sektorju. Ta poteza je sledila dogovorom med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevali tudi izmenjavo zaprtih državljanov. Ameriška odločitev o prevzemu nadzora nad Venezuelo pomeni pomemben preobrat v politiki ZDA do te južnoameriške države.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Ameriški regulatorji za varnost cevovodov so v ponedeljek naložili rekordno globo v višini 9,6 milijona ameriških dolarjev podjetju Third Coast, ki je odgovorno za obsežno izlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo kazen, ki jo je ta organ kdajkoli izrekel, in je bila posledica uhajanja približno 1,1 milijona galon nafte v bližini obale Louisiane. Kljub rekordnemu znesku strokovnjaki ocenjujejo, da globa za podjetje ne bo predstavljala večjega finančnega bremena. Preiskava je pokazala, da so pomanjkljivosti v infrastrukturi in nadzoru privedle do ene največjih okoljskih nesreč v regiji v zadnjih letih. Čeprav je kazen simbolno pomembna zaradi svoje višine, kritiki opozarjajo, da tovrstni zneski morda ne bodo zadostovali kot odvračilni dejavnik za velike energetske korporacije, ki upravljajo s ključno infrastrukturo v občutljivih morskih ekosistemih.

Ameriško podjetje Ocean Infinity, specializirano za morsko robotiko, je več kot desetletje po izginotju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370 uradno začelo novo iskalno akcijo na morskem dnu Indijskega oceana. Iskalna operacija, ki naj bi trajala do 55 dni, temelji na uporabi izpopolnjene tehnologije in avtonomnih podvodnih vozil, s katerimi želijo odkriti razbitine letala, ki je leta 2014 skrivnostno izginilo med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Nova operacija se je pričela na podlagi decembrske napovedi malezijskega ministrstva za promet, ki je po dolgem premoru odobrilo ponovno preiskavo določenih območij oceana. Kljub številnim preteklim poskusom mednarodne skupnosti, da bi locirali letalo z 239 ljudmi na krovu, ostaja usoda MH370 ena največjih ugank v zgodovini letalstva. Trenutna misija podjetja Ocean Infinity velja za ključno prizadevanje, da bi končno pojasnili vzroke nesreče in družinam žrtev zagotovili potrebne odgovore.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Namestnik direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Dan Bongino je 3. januarja 2026 uradno odstopil s svojega položaja po manj kot letu dni vodenja agencije pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Njegov odhod sledi napetemu obdobju, ki so ga zaznamovali notranji pretresi in javni spori z ministrstvom za pravosodje, predvsem glede ravnanja z dokumentacijo v primeru pokojnega Jeffreyja Epsteina. Bongino, nekdanji komentator in podcaster, se je v središču kritik znašel predvsem zaradi nasprotujočih si trditev glede Epsteinovega seznama strank in okoliščin njegove smrti. Mandat namestnika direktorja je dodatno obremenilo poročanje o številnih konfrontacijah s pravosodno ministrico Pam Bondi, pri čemer so se nesoglasja nanašala predvsem na domnevne napake pravosodnega ministrstva pri preiskavi mreže spolnih zlorab. Bongino je ob slovesu prek družbenih omrežij izrazil hvaležnost predsedniku Trumpu in direktorju FBI Kashu Patelu ter napovedal vrnitev v civilno življenje. Njegov odstop velja za zaključek kratkega, a kontroverznega poglavja reform v vrhu zvezne policije, ki so močno polarizirale ameriško javnost.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Zgornji srednji zahod Združenih držav Amerike je v torek zajelo nevarno zimsko vreme z ledenim deževjem in gosto meglo, kar je močno otežilo jutranji promet. Meteorologi so za regijo Northland izdali opozorila pred poledico, saj so napovedali nabiranje ledu do debeline pol centimetra. Čeprav so bile količine padavin relativno majhne, je tanek sloj ledu na neobdelanih voziščih, mostovih in nadvozih povzročil spolzke vozne razmere prav v času jutranje prometne konice. Poleg poledice je težave povzročala tudi gosta megla, zaradi katere je bila vidljivost močno zmanjšana po celotnem območju, vključno z gorovjem Iron Range. Vremenske razmere se bodo po napovedih čez dan sicer stabilizirale, saj se bo območje nizkega zračnega tlaka pomaknilo proti vzhodu, temperature pa se bodo gibale tik nad lediščem. Kljub temu vremenoslovci opozarjajo na nevarnost ponovnega sneženja in vdora hladnejšega zraka z močnimi sunki vetra v prihodnjih dneh. Dogajanje sledi nizu ekstremnih vremenskih nihanj v začetku leta 2026, ko so se prebivalci regije spopadali tako z arktičnim mrazom kot z nenadnimi otoplitvami. Na Aljaski so prebivalce obalnih območij, kot je Jakolof Bay, dodatno opozorili na nevarnost poplavljanja obalnih zemljišč zaradi visoke plime in nevihtnega vala. Izboljšanje razmer se pričakuje v sredo in četrtek, ko bodo temperature v nekaterih delih države narasle nad ničlo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.